V letošnjem Tednu pisanja z roko so sodelovali vsi učenci naše šole, Osnovne šole Dobravlje, Podružnične šole Skrilje, to je 76 otrok od 1. do 4. razreda.
Tudi letos smo delo začeli tako, da smo otrokom predstavili projekt, letošnjo temo in njen pomen. Učencem smo predstavili vse dejavnosti, ki jih bomo izvajali v okviru tedna pisanja z roko in jih povabili, da tudi sami predlagajo različne dejavnosti.
Osrednja tema tedna Pišem z roko, ker … je ponudila veliko iztočnic za pogovor o pisanju. Učenci so potrdili, da je pomembno, da znamo pisati, čeprav je včasih težko in zamudno. Od nas zahteva veliko vaje in koncentracije.
Pogovarjali smo se o pomenu in vlogi pisanja na roko v današnjem času, ko vedno več ljudi piše oz. tipka na računalnik.
V prednovoletnem času so vsi učenci pisali razglednice, ki so jih nesli staršem.
V tretjem in četrtem razredu smo v tem tednu bili še bolj pozorni na lepopis. Učenci so se trudili, da so vse naloge napisali lepo in čitljivo. Ugotavljali so, da je zvezek lepši, učenje pa lažje, če se pri pisanju potrudiš. Učiteljice smo v tem tednu učencem dale manj kopiranih učnih listov in spodbujale pisanje z roko, kar postaja že stalnica na naši šoli, saj že več let sodelujemo v tednu pisanja z roko.
Prvošolci so, ob učenju črk tem nadeli še posebno, praznično podobo. Začetnice imen so okrasili. Z velikimi tiskanimi črkami so zapisali svoja imena. Na izdelke, ki so krasili šolski hodnik, so bili zelo ponosni.
Drugošolci so zapisali, zakaj radi pišejo. Povedali so, da je letos, ko pišejo z malimi tiskanimi črkami pisava drugačna. Komaj čakajo, da bodo tiskane črke zamenjal pisane črke.
Četrtošolci so razmišljali o pomenu pisanja z roko. O tem, kaj pomeni, da znamo pisati in kako to znanje vpliva na naše učenje.
V oddelku podaljšanega bivanja so tretješolci in četrtošolci spoznali kaligrafijo. Črke, besede, imena so pisali s tušem in s ptičjim, pavjim peresom. Učili smo se lepo oblikovane, nagnjene pisave z umetelno dodanimi okraski-loki.
Iz danih predlog starih pisav je vsak izbral sebi ljubo. Vsak sam je nato natančno izrisoval in vztrajno pisal s svojim nalivnim peresom. Preskusili so se tudi v dvo debelinski pisavi in spoznali dvo debelinsko pero in njegove posebnosti.
Nad delom so bili navdušeni, a obenem so priznali, da je veliko lažje pisati s pisali, ki jih uporabljamo danes. Skok v zgodovino je bil prava popestritev dela v podaljšanem bivanju. Nekateri so poskušali pisati s peresom tudi doma.
V Tednu pisanja z roko sodelujemo že več let.
»Pišem z roko, ker se tako najlažje izražam, ker je moja pisava del mene.«
S to mislijo četrtošolke smo zaključili teden pisanja z roko.
